Živi laboratoriji Zero Waste

Izgradnja biološkega kompostišča z uporabo naravnih materialov (les, konoplja) in permakulture

Vključene občine znotraj LAS Raznolikost podeželja: Štore, Laško, Celje in Vojnik

Celotna vrednost projekta: 139.610,21 EUR
Vrednost sofinanciranja EKSRP: 102.544,20 EUR

Obdobje izvajanja: september 2023 – december 2024

Povzetek operacije
Pod okriljem LAS Raznolikost podeželja se je pričel izvajati nov skupni projekt pod naslovom Živi laboratorij za ZERO WASTE.

Osrednji namen projekta je skozi mrežo pilotnih iniciativ, praktičnih primerov »živih laboratorijev« prikazati možnost uresničevanja ciljev pristopa Zero waste in krožnega gospodarstva, preprečevanja nastajanja odpadkov in iskanja priložnosti za ponovno uporabo le-teh na podeželju. Projekt hkrati spodbuja inovativne pristope in moderne prakse izboljšanja in varovanja narave in okolja.

Cilji projekta Živi laboratoriji za ZERO WASTE so vzpostaviti pogoje za pridobitev naziva »Zero waste občina« na primeru Občine Laško; nakup kozarcev za večkratno uporabo na prireditvah; opolnomočiti organizatorje prireditev, hotelirje in druge turistične ponudnike o ukrepih, s katerimi lahko sledijo načelom Zero waste; nakup uličnih zbiralnikov in posod za gospodinjstva za zbiranje odpadnega jedilnega olja v Občini Laško in Vojnik; izgradnja biološkega kompostišča z uporabo naravnih materialov (les, konoplja) in permakulture na kmetiji Vrhivšek na Frankolovem; vzpostaviti sistem ponovne uporabe odpadne vode, ki nastane pri sušenju sadja za namakanje sadovnjaka na ekološki kmetiji Božnik ter izvedba številnih naravoslovnih dni in praktičnih delavnic na temo samooskrbe v sodelovanju z Osnovno šolo Vojnik, Podružnično šolo Socka.

»Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja: Evropa investira v podeželje«

Spletna stran Evropske komisije, namenjena EKSRP
Spletna stran Programa razvoja podeželja 2014-2020

Rezultati in doseženi cilji dela operacije
Vloga zadruge Konopko v projektu Zerowaste je bil prikaz potenciala konoplje in uporabe naravnih materialov v gradbeništvu z izvedbo predavanj na temo naravne gradnje (uporaba lokalnih surovin les, konoplja, glina, slama) in praktičnih delavnic s prikazom gradnje s konopljo.

V prvi fazi smo posebno pozornost namenili dijakom Srednje šole za gradbeništvo in varovanje okolja Celje, ki so se v izjemnem številu udeležili strokovnega predavanja. Skoraj 250 dijakinj in dijakov programov gradbeni tehnik in okoljevarstveni tehnik, delno pa tudi študentov višje šole, je prisostvovalo predavanju o potencialu gradnje z industrijsko konopljo. Predavatelji Arnold Ledl (ravnatelj), Sani Okretič Resulbegovič, univ.dipl.inž.arh., Ines Drame (Permamama) in David Geršak, univ.dipl.inž.str. so mladim predstavili nekatera nova področja rabe naravnih surovin, seveda s poudarkom na konoplji.

Glavna tema je bila uporaba naravne gradnje v gradbeništvu: uporaba lesa, konoplje, gline, kakor tudi ekonomske, tehnične in družbene prednosti naravne gradnje ter pomen samooskrbe ob uporabi lokalnih surovin. Poslušatelji so dobili vpogled predvsem v uporabnost industrijske konoplje v gradbeništvu in njen neizmeren potencial, ki ga kot industrijska rastlina ponuja. S prikazom vzorcev smo predavanje nadgradili tudi s praktičnimi izdelki.

Dodana tema predavanja je bila predstavitev biokompostne tehnologije v manjših straniščih na odročnejših lokacijah, uporaba permakulture in visokodušično potratne vegetacije za podporo kompostiranju.

V drugi fazi smo nabavili potrebno opremo (vertikalni mešalec, tovorno prikolico in transportni voziček) ter specifičen material za izvedbo gradnje (namensko apno in konopljino sredico - pezdir). Osnova za pilotni objekt je bila izdelava projektne dokumentacije, v nadaljevanju pa smo v idiličnem okolju kmetije Vrhivšek na Lindeku postavili manjši objekt s funkcijo biološkega kompostišča. Kot skelet oz. statično konstrukcijo smo uporabili lokalni les (smreka), kot polnila sten in strehe pa konopljin beton v debelini 20cm. Dodatna zanimivost objekta je vgrajena tehnologija biokompostiranja z uporabo permakulture in visokodušično potratne vegetacije, konoplja pa se pri tem ponovno pojavlja v obliki posipa (po uporabi).

Projekt pilotnega objekta s prikazom vseh 4 strani fasade in postavitvjo na lesene pilote
Skeletna struktura objekta (video)	Namenski mešalec (vertikalni) z gumiranimi lopaticami	Konopljin pezdir (sredica, mleto steblo)
Receptura za izdelavo oz. mešanje konopljinega betona (angl. hempcrete): apno, konopljin pezdir in voda

Vzporedno z gradnjo pilotnega projekta so potekale praktične delavnice na delovišču in predavanja za javnost (za občane občin znotraj območja LAS Raznolikost podeželja: Štore, Laško, Celje in Vojnik). S tem smo zainteresiranim udeležencem na teoretični in praktični način predstavili izjemen potencial, ki ga ponuja konoplja tako v gradbeništvu kot v celotni verigi zelenega prehoda oz. trajnostnega gospodarstva. Na odločevalcih pa je, če bomo znali ta potencial izkoristiti in vsaj pri manjših stanovanjskih in javnih objektih pričeli bistveno več uporabljati lokalne surovine. Ni odveč omeniti, da konoplja, predvsem pa les, v Sloveniji predstavlja edino (lastno) strateško surovino, kar lahko s širšo uporabo pomeni ne samo manjšo odvisnost od tujih virov (npr. energije), večjo stopnjo samooskrbe, več lokalnih in predvsem zelenih delovnih mest, ampak tudi velik korak k zmanjšanju našega ogljičnega odtisa.

Končna fotografija objekta v naravi.

Dodatna vsebina o uporabnosti konoplje v gradbeništvu (vir: konopko.si)
Fotogalerija vseh faz gradnje pilotnega objekta